Epilepsija, vzrok in rešitev

Konoplja se za zdravljenje in zabavo ter v industriji in pri gradnji uporablja že več tisočletij. Okrog leta 2900 pr. n. št. je kitajski cesar Fu Hsi ugotovil, da bi lahko konoplja povrnila homeostazo telesu, ki ni v ravnovesju. Zdravniki v starodavni Indiji, Egiptu, Perziji, Rimu, Arabiji in Grčiji so konopljo uporabljali v duhovne in zdravilske namene, med drugim za golšavost, revmatizem, malarijo, zaprtje, proti bolečinam … Med zgodnjimi dokumentiranimi viri o uporabi konoplje za zdravljenje epilepsije sta tudi sumerski zapis iz leta 2900 pr. n. št. in arabski dokument iz 12. stoletja. [5]

12. stoletje

O uporabi konoplje za namen zdravljenja epilepsije je kot eden prvih pisal arabski zdravnik Ali Iban al-Abbas al-Mayusi, ki je okrog leta 1100 za preprečevanje epileptičnih napadov predpisal vbrizg soka iz konopljinih listov v nos. Ta zapis nakazuje verjetnost, da je bila aktivna sestavina, ki naj bi preprečila epileptične napade tetrahidrokanabinolska kislina (THCa) in ne dekarboksilirani THC. [6]

15. stoletje

V 15. stoletju je Ibn al-Budari pisal o tem, da so sina kalifovega komornika zaradi epilepsije zdravili s pripravkom iz konoplje in da je bil takoj ozdravljen. [7]

19. stoletje

V 19. stoletju so O’Shaughnessy, McMeens, Moreau in Reynolds neodvisno preizkušali učinkovitost izvlečkov iz konoplje za preprečevanje epileptičnih napadov.

Sira Williama Brooka O’Shaughnessyja imajo za nekakšnega očeta uporabe konoplje v medicini. Konopljo je po študijah, ki jih je izvedel v Indiji, prinesel v Evropo in med drugim objavil poročilo o 40 dni starem dojenčku, ki ga je uspešno zdravil s tinkturo iz konoplje.

Po njegovem zgledu sta bolnike z epilepsijo s konopljo poskušala zdraviti še sir William Gowers in sir John Russel. Pripravki iz konoplje so bili uvedeni kot dodatek zdravljenju z bromidi, ki so jih takrat uporabljali kot protiepileptična zdravila. [8]

Osebni zdravnik kraljice Viktorije J. R. Reynolds je izjavil, da je konoplja najučinkovitejše sredstvo za preprečevanje napadov in hudih krčev, ki se lahko ponovijo tudi od 2- do 3-krat na uro, kar jih pozna. Trdil je, da je take napade moč ustaviti z ustreznim dnevnim odmerkom konoplje. [9]

20. stoletje

V 20. stol. je konoplja našla pot v ZDA. V 30. in 40. letih 20. stol. so začeli preučevati snovi v njej in jih izolirati za namene izdelave zdravil. Je pa ameriški Zakon o nadzorovanih snoveh uporabo in gojenje konoplje leta 1970 tudi prepovedal.

Nekateri znanstveniki so kljub temu vztrajali in izvedenih je bilo nekaj kliničnih preskušanj, povezanih z varnostjo in učinkovitostjo uporabe konoplje za zdravljenje epilepsije. Prvo študijo na temo konoplje in epilepsije pa je objavil Sidney Cohen leta 1976. [8]

In danes …

Leta 1990 so raziskovalci odkrili, kako delujejo endokanabinoidni receptorji, kar je bil velikanski dosežek na poti do razumevanja, kako lahko konoplja pomaga pri zdravljenju epilepsije. Tudi z izvedenimi študijami in kliničnimi preskušanji (na živalih in ljudeh) so dokazali, da je kanabidiol (CBD) učinkovit pri blaženju epileptičnih napadov. [8]

Vpliv konoplje, predvsem CBD-ja, na epilepsijo je do danes torej že precej dobro raziskan in podprt s številnimi uradnimi študijami, ki se izvajajo že tako rekoč povsod po svetu. Vzgajajo se tudi sevi konoplje, katerih primarni namen je prav zdravljenje epilepsije. Najbolj znani so ameriški Charlotte’s Web, Haleigh’s Hope, Palmetto Harmony in še nekaj jih je.

Nekoliko slabše so v kontekstu zdravljenja epilepsije raziskani drugi kanabinoidi (v konoplji je do zdaj znanih 144), vendar se stvari tudi tu premikajo. Posebej obetavne rezultate kaže kislinska oblika THC-ja oz. THCa (tetrahidrokanabinolska kislina).