O kapljicah RAW ...
Kapljice RAW vsebujejo 5 % izvlečka CBDa + CBGa iz cvetov ekološko pridelane navadne konoplje (Cannabis sativa L.). Poleg CBDa in CBGa so v izdelku naravno prisotni tudi CBD, CBG ter terpeni, ki skupaj sestavljajo značilen naravni profil konoplje. Za nosilno olje je uporabljeno ekološko kokosovo MCT-olje.
V steklenički s priloženo kapalko je 10 ml izdelka, kar ustreza približno 300 kapljicam. Ena kapljica vsebuje približno 1,7 mg CBDa + CBGa.
Kapljice so izdelane v Sloveniji, testirane v neodvisnem laboratoriju na vsebnost kanabinoidov in THC ter nosijo ekološki certifikat. So brez aditivov, 100 % veganske in brez glutena.
Kaj ponujajo kapljice RAW
Kapljice RAW vsebujejo izvleček polnega spektra konoplje, ki združuje surova kanabinoida CBDa in CBGa v razmerju 1:1 ter druge naravno prisotne spojine rastline, kot so terpeni, flavonoidi in kanaflavini.
Ker gre za surov izvleček, ohranja tudi višji delež terpenov, med katerimi so posebej prepoznani β-kariofilen, guaiol in humulen, ki prispevajo k značilnemu aromatičnemu profilu izdelka.
CBDa – kanabidiolska kislina in CBGa – kanabigerolska kislina
CBDa in CBGa sta dva izmed več kot 150 kanabinoidov, ki so bili do danes identificirani v rastlini konoplje. Gre za surova (kislinska) predhodnika CBD-ja in CBG-ja. Oba sta nepsihoaktivna in sta zato predmet vse večjega zanimanja znanstvenikov in uporabnikov po svetu.
CBDa in CBGa sta pogosto vključena v izvlečke polnega spektra, kjer sta prisotna skupaj z drugimi naravnimi spojinami konoplje, kot so terpeni in flavonoidi, kar prispeva k značilnemu profilu rastline.
Čeprav še nista tako dobro raziskana kot CBD ali THC, je na voljo vedno več študij, ki se ukvarjajo z njuno strukturo in morebitno vlogo v rastlini.
Za koga so kapljice RAW zanimive?
Kapljice RAW so namenjene vsem, ki želijo izkusiti naravni, surovi profil konoplje. Zaradi kombinacije CBDa in CBGa v razmerju 1:1 ter naravno prisotnih terpenov in flavonoidov so primerne kot del vsakodnevne rutine.
Lahko jih uporabite:
kot dopolnitev uravnoteženega življenjskega sloga,
kadar iščete naraven izdelek polnega spektra,
če želite spoznati izkušnjo prvinske konoplje.
CBDa in CBGa sta naravna kanabinoida v konoplji, ki postajata vse bolj zanimiva za znanstvene raziskave in ljubitelje izvlečkov polnega spektra.
CBDa – ključne značilnosti
🌱 Naravni predhodnik CBD – prisoten v svežih vršičkih konoplje.
🔬 Predmet raziskav – znanstvenike zanima zaradi svoje strukture in primerjave s CBD.
💧 Topnejši v vodi kot CBD – kar mu daje posebne fizikalne lastnosti.
🌍 Del polnega spektra – pojavlja se skupaj z drugimi kanabinoidi, terpeni in flavonoidi.
CBGa – ključne značilnosti
🌱 Matični kanabinoid – iz njega nastanejo CBDa, THCa in drugi kanabinoidi.
🔬 Predmet raziskav – zaradi svoje edinstvene vloge v biosintezi konoplje.
🌍 Naravno prisoten v polnem spektru izvlečkov skupaj z drugimi kanabinoidi, terpeni in flavonoidi.
✨ Nepsihoaktiven in del bogatega profila rastline.
Prevladujoči terpeni v kapljicah Raw
β-kariofilen – seskviterpen z značilno začimbno, poprovo aromo; naravno prisoten tudi v črnem popru, klinčkih in rožmarinu. Poseben je zato, ker lahko interagira z CB2 receptorji endokanabinoidnega sistema, zaradi česar je pogosto predmet raziskav.
Guaiol – terpenoid z lesno, rahlo cvetlično aromo; prisoten v cipresah, borih in nekaterih eteričnih oljih; raziskave ga preučujejo zaradi njegove razširjenosti v rastlinskem svetu.
Humulen – seskviterpen z zemeljsko, hmeljasto aromo; poznan predvsem kot značilna sestavina hmelja, ki prispeva k aromi piva; eden najpogostejših terpenov v konoplji.
MCT-olje kot nosilno olje
Pri kapljicah RAW je kot nosilno olje uporabljeno MCT-olje iz ekološko certificiranih kokosovih orehov, pridobljeno z metodo hladnega stiskanja.
MCT pomeni »medium chain triglycerides« (srednjeverižni trigliceridi). Zaradi krajše verige imajo nekoliko drugačne fizikalne lastnosti kot dolgoverižni trigliceridi (LCT), kar vpliva na njihovo presnovo.
MCT-olje je brez barve in okusa, je zelo stabilno in tako pomaga ohranjati obstojnost snovi, ki so v njem raztopljene. Prav zaradi teh lastnosti je pogosto izbrano kot nosilno olje pri prehranskih dopolnilih.
Endokanabinoidni sistem (EKS)
Endokanabinoidni sistem je naravni signalni sistem našega telesa, ki sodeluje pri uravnavanju številnih procesov. Sestavljajo ga endokanabinoidi (telesu lastne molekule), njihovi receptorji in encimi, ki skrbijo za razgradnjo.
Receptorji
Najbolj poznana sta dva tipa receptorjev, CB1 in CB2, ki sta različno razporejena po telesu. CB1-receptorjev je največ v centralnem živčnem sistemu, CB2-receptorji pa so prisotni v različnih tkivih in organih.
Encimi
Encimi sodelujejo pri nastajanju in razgradnji endokanabinoidov ter tako omogočajo normalno delovanje sistema.
Endokanabinoidi
So telesu lastni kanabinoidi. Do danes je bilo odkritih več vrst, med katerimi sta najbolj poznana anandamid in 2-arahidonoilglicerol.
Druge snovi v konoplji
TERPENI
Terpeni so aromatične spojine, ki rastlinam dajejo značilen vonj, okus in barvo. So ključni gradniki eteričnih olj in smol, v naravi pa jih je do danes znanih že več kot 20.000.
V konoplji je bilo identificiranih prek 200 terpenov, ki skupaj s kanabinoidi prispevajo k njenemu značilnemu profilu.
Nekateri najpogostejši terpeni v konoplji:
α-linalool – cvetlična aroma, značilna tudi za sivko.
β-kariofilen – začimbna, poprova nota, prisoten v črnem popru in klinčkih.
Mircen – zemeljski, mošusni vonj, pogost tudi v hmelju in timijanu.
Pinen – svež, smolnat vonj, značilen za iglavce.
Limonen – citrusna aroma, poznana iz limon in pomaranč.
Nerolidol – cvetlična, lesna nota, prisoten v čaju in jasminu.
Humulen – zemeljska, hmeljasta aroma, značilna za hmelj.
FLAVONOIDI
Flavonoidi so rastlinske spojine, topne v vodi, ki jih najdemo v številnih rastlinah – od sadja, zelenjave in začimb do kakava. V konoplji so flavonoidi naravno prisotni in raziskave so jih identificirale približno 20. Njihova vsebnost je odvisna od vrste konoplje ter pogojev rasti.
Najpogostejši flavonoidi v konoplji:
Apigenin – flavonoid, ki ga najdemo v kamilici, peteršilju in citrusih; znan po svojem značilnem prispevku k aromi in barvi teh rastlin.
Luteolin – prisoten v zelju, papriki, zelju in zeliščih, kot sta timijan in origano; raziskovalce zanima njegova vloga v rastlinskem metabolizmu.
Kvercetin – eden najpogostejših flavonoidov v naravi; bogato zastopan v jabolkih, čebuli, brokoliju in jagodičevju; prispeva k značilni barvi in okusu teh rastlin.
Orientin – flavonoid, ki ga najdemo v rastlinah, kot so bazilika, bambus in nekatere vrste prosa; raziskovalce zanima njegova vloga pri presnovi rastlin.
Kaempferol – prisoten v ohrovtu, brokoliju, špinači in kaprah; eden pogostejših flavonoidov v zelenjavi in zeliščih.
Viteksin – najdemo ga v pasijonki, bambusu in nekaterih zrnju; poznan je po svoji vlogi v rastlinskem metabolizmu.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.